torek, 13. september 2016

Počitnice št. 2: Debeli rtič

Ker so se Arneju preteklo zimo nenehno ponavljali razni -itisi in kake 6 nočitev z zajtrkom in kosilom na pediatrični ali infekcijski, smo v začetku julija prav na hitro izvedeli, da njemu in spremljevalcu pripada dvotedensko bivanje s terapijami na Debelem rtiču.
Ker je 2 tedna kar veliko (pozneje se je izkazalo da je to še kako res), se odločili, da se malce porazdelimo.
En teden Arne in midva z Renejem in en teden Arne, David in Rene.

Ta, ki je ostal doma pa na počitnice h noni.

Za vse nas je bil to prvi obisk Debelega rtiča.

Nastanjeni smo bili v hotelu Arija, ki nas je kar precej navdušil. Pričakovali smo vse kaj drugega kot res prijeten hotel, s še bolj prijaznim osebjem, ki nam je bil res vedno na voljo.
Tudi gospodične, ki so vodile terapije so bile nadvse prijetne. Na terapijah je sodeloval tudi Rene, (kar je bilo super, saj je zaradi njega tudi Arne veliko bolje sodeloval) in se kar malce zaljubil v "svojo" Petro.
Le med medicinskimi sestrami je bila ena gospa nad katero so se vsakič zgrnile vse težave sveta in je tako zelo jamrala in pihala in sitnarila, da jo je bilo kar težko gledati.

Arne je žal že prvi dan dobil vnetje ušesa in ponovno dozo antibiotikov, ušesa pa smo zaščitli s čepki in še neoprenskim trakom, tako da smo lahko že drugi dan nadaljevali tudi z vadbami v vodi.

Bivanje je bilo res prijetno, saj smo se hitro povezali in navezali z nekaterimi mamicami in njihovimi fanti (fanti kakopak, punce nobene) in se potem skupaj zabavali med redkimi trenutki ko nismo spali, jedli ali telovadili.

Vsak večer smo si privoščili še sprehod po čudovitem "kampusu" opazovali naravo, uživali v vonju borovcev, opazovali grozdje kako raste, iskali veverice in plesali na večerni zabavi ob bazenu.

Edina stvar, ki nas je pa resnično zmotila, je bila pa hrana.
Da je lahko pa hrana v najboljši poletni sezoni, ko je zunaj v izobilju sveže zelenjav lahko tako monotona in blah... to je pa težko predstavljivo.
Vsak dan je bilo na meniju meso, veliko mesa, zrezki,... ki so bili očitno spečeni za cel kompleks že zdavnaj dopoldne in je bilo do kosila ali večerje že vse suho. In na isti način ribe.
Zraven pa še priloga. Riž, makaroni, krompir... vse prekuhano, ocvrto, neokusno. Makaroni s šugom so se v enem tednu ponovili trikrat (sicer še sreča, ker so bili edini dokaj okusni). Za zelenjavo je pa soploh škoda besed. Doma smo imeli poln vrt čudovitih, sladkih, sočnih paradižnikov, tu pa so nam ponujali tiste "zimske" brez okusa, zrnaste, blah...

Saj priznam, glede hrane sem precej razvajena, in da se podarjenemu konju ne gleda v zobe (plačano s strani ZZZS, torej ni prav zares podarjen), ampak tole je bilo pa vseeno pod kritiko. Da v hotelu, kjer vedo, da imajo goste po 2 tedna skupaj niso sposobni pripraviti malce bolj razgibanega in okusnega jedilnika, se mi zdi nedopustno pa čeprav kuhajo za cel komples skupaj. Poleg tega obrok gostom, ki jim obrok npr ne pripada (če prideš za vikend na kosilo in hočeš pojesti kosilo še nasledni dan.. ga zaraunajo 11 eur - nikakor ni vreno toliko). Me prav zanima mnenje tujih gostov, ki slučajno zaidejo v ta hotel.

V glavnem, hrana oziroma kritiziranje le-te je bil glavni hobi tisti teden oziroma dva, saj tudi David ni bil nad njo nič kaj bolj navdušen.

Sicer smo pa zelo uživali, kar se gotovo vidi tudi na fotografijah. :)






























2 komentarja:

  1. Res čudno za jedilnik kajti hotel je lušten, nov. Moji punci sta bli februarja s klubom na pripravah v hotelu Bor in so bili zelo zadovoljni. Želim, da se mu to bivanje čez leto, obrestuje.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ja res. Vse ostalo je bilo za 5+. Sploh osebje.

      Izbriši

Dej mi kej lepega povej... :)
Žaljivi in nesramni komentarji bodo izbrisani.