sreda, 17. december 2014

Arnejevi prvi koraki

Pa se je, adrenalinc naš, končno odpravil na sprehod.
Dolgo smo ga čakali, pa ne da je pozen. Zelo zgoden je, vendar pa se je že tako dolgo pripravljal, da smo predvidevali, da bo shodil prej.
Že pred kakim mesecem je naredil korak, pa dva, pa štiri, potem si je premislil. In se je vrnil nazaj, na varno, na kolena.
V četrtek pa se je le ojunačil in šel po svoje. Če je bil daljinec za vabo, je šlo še hitreje.

Sicer ga je že celo stanovanje polno.
Jaz "srečnica" sem še vedno njegov magnet in me ne izpusti izpred oči, niti za minuto.
Trenutno je v fazi, ko hoče biti vedno ob meni in če se nekaj ur ne vidiva je neverjetno užaljen, če po prihodu samo obrnem stran od njega, ko si npr. slačim bundo. No, po nekaj minutah ckljanja je že pripravljen za nova raziskovanja.

Spretno že zleze na posteljo in kavč. S postelje zna tudi sestopiti, s kavča ga pa običajno prav po kaskadersko lovimo, ko se usede preveč na rob in samo še sekunda manjka, da bi pristal na bučki.

Zobke ima še vedno štiri, a kot kaže mu bodo počasi pokukali ven tudi naslednji štirje, saj že nekaj dni slina kar lije iz njega in se večkrat ponoči v joku zbudi.

Kar se igre tiče, gre včasih že kar fino vštric z večjima bratoma. A največkrat sta dva izida. Ali ga vlačita naokoli kakor mladega mucka in se konča z jokom, ali pa ga porivata stran, da jima ne bi česa podrl in se spet konča z jokom. Pravzaprav se skoraj vsaka igra konča z jokom, pa ne glede na to katera dvojica ali trojica se jo igra.









ponedeljek, 15. december 2014

Predstavitev knjige "Povežimo se s svojim otrokom"


Jutri vsa z Mašo lepo vabiva na prestavitev knjige v Mestno knjižnico in čitalnico Idrija.

Ča pa bi jo želeli kupiti, vam je na voljo tudi v moji spletni trgovini All the little Rockstars, kjer lahko kupite tudi mnoge "rekvizite",  ki smo jih v knjigi uporabili.

Zdaj jo lahko s pomočjo Telegramka pošljete tudi v porodnišnico.








sreda, 10. december 2014

Poslastica dneva: Solata iz gomolja zelene

V zadnjem času sem prebrala kar precej "tekaških" knjig in na koncu koncev se vse končajo pri hrani.
Vegansko, vegetarjansko ali paleo? Vsega po malo? Kaj je zdaj prav.
Seveda imam svoje  mnenje, ampak zdajle ne bi o tem.
Kar pa sem opazila je, da se vse strinjajo, da zelenjava je dobra. In hitro lahko ugotovimo, da zelenjave jemo premalo. Razen redkih izjem, vsi. Ne glede na to za kaj smo se opredelili.

No jaz sem se predvsem odločila, da močno povečam količine zelenjave, ki jo pri nas pripravljamo.
Sploh se vedno bolj izogibam mesu, predvsem ker sem ugotovila, da mulci jedo meso vsak dan v tednu že v vrtcu oziroma šoli in se mi zdi, da je to več kot preveč mesa, če ga pa še jaz pripravim za večerjo smo pa že krepko čez dnevno dozo. Sploh glede na to, kako se živali vzrejajo.

Kakorkoli že tale zelenjavna večerja se mi je izredno posrečila.
Pogoj pa je, da imate radi zeleno. Jaz sem jo do tega recepta prebavljala le pogojno. Vsake toliko.
V goveji juhi je sicer obvezna sestavina, a jo ob koncu kuhanja poberem ven. Takole surova v solati pa je yummy.

Recept:
Srednje velik gomolj zelene. Olupljen. Nariban.
1 velika (ena in pol)  čvrsta, sladka hurška. Naribana.
Sok ene limone
Žlica hrena.

That's it.

Porcija je bila seveda precej večja kot je na fotki, le fotogenično ni bilo.



torek, 9. december 2014

Kuhinja išče šefa


Odkar je Enej enkrat gledal "Gostilno", se je navdušil nad tem, da bi tudi mi v kuhinji imeli šefa.
Ves čas se pogajamo, kdo bo šef in kdo bo kuhal.
No kuham na koncu še vedno skoraj vedno jaz ampak za sladice je pa ta vikend vedno poskrbel Enej čisto sam, no, z Renejevo pomočjo.

Če pomislim, da je bilo čisto vse, do zadnje pikice, njuno delo, je bilo za oceno 5+.
In zelo zdrava sladica. Če bi jo pripravila jaz, je Enej prav gotovo ne bi pojedel. :)







ponedeljek, 8. december 2014

Informacija za Božičke.

V sredo ali četrtek bomo organizirali prevoz paketov do Ljubljanskega skladišča.
Če bi želeli oddati tudi svoj paket se mi javite, da se dogovorimo za prevzem.

Pa stokrat hvala!
Veliko vas je!


ponedeljek, 1. december 2014

Eko šampon

Pred dnevi sem prijateljici podarila čisto nov, moj (do sedaj) najljubši balzam za lase.
Kajti nobenega namena ga nimam več uporabljati.

Pred kakim mesecem sem ravno v pravem trenutku namreč naletela na članek o umivanju las s sodo in sem poskusila. In bila sem navdušena že prvič. Pa sem vseeno poskusila še drugič, tretjič, sedmič..
Še vedno sem navdušena.

Odkar smo bili na morju in sem tam vsakodnevno uporabljala nek "mim" šampon (na morju je pomembna velikost stekleničke, ne kvaliteta) me je srbelo lasišče. In nič ni pomagalo. Nekoliko bolje je bilo le, če sem si lase umila z Weledinim otroškim kamiličnim gelom.

Ko sem si prvič umila lase s sodo. Je srbečica prenehala. Lasje so bili že takoj, po občutku kvalitetnejši, taki težki. In že prvič sem jih lahko umila dan kasneje kot običajno.

Punce, ki so to že poskusile, so imele različne izkušnje. Nekatere so imele potem bolj "električne" lase. No jaz z tem težav nimam, vendar občasno uporabim svoje najljubše Avonovo olje proti razcepljenim konicam.

Recept:
V članku je bil recept 1:1 soda bikarbona in voda. Jaz pa zamešam redkejšo mešanico, približno 1:3 v prid vodi, ker me sicer peče lasišče. Mešanico fino vmasiram v lasišče in splaknem z vodo.
Nato pa uporabim "balzam". Spet približno enako mešanico 1:3 jabolčni kis z vodo. In spet splaknem z vodo.

In to je to.
V začetku sem se bala, da bom v laseh čutila vonj po kisu, pa ga nisem našla. David je rekel, da če ga prav išče ga najde. Zato za vsak slučaj v zrak pošpricam eko dišavo za prostor z vonjem pačulija in bergamotke, ki mi lepo diši in potem stopim spodaj. :)

Kaj naj rečem. Priporočam.
Še en prihranek na denarju, embalaži in okolju.
Pa še boljše je kot šampon.